Skrivnosti uspešnega razgovora za službo

Mnoge ljudi verjetno že sama misel na morebitni razgovor navdaja z občutkom negotovosti in tesnobe, ne glede na to, ali so se že prijavili na razpis za kakšno delovno mesto ali to šele načrtujejo. Razlogi za takšne občutke se skrivajo v dejstvu, da velik del ljudi ne ve, kako naj bi bil videti dober nastop na razgovoru. Natančneje, potencialne kandidate za zaposlitev mučijo dvomi in negotovosti, na primer kako naj odgovarjajo na vprašanja na razgovoru, kako naj se predstavijo na najboljši možni način, kaj naj oblečejo za to priložnost in podobno.
Na srečo obstajajo določena pravila, ki lahko, če se jih držimo, znatno povečajo verjetnost, da bomo na zaposlitvenem razgovoru naredili dober vtis. Ta pravila se nanašajo na dve fazi: na pripravo na razgovor in na vedenje na samem razgovoru.
Priprava na razgovor
Preden pridemo na zaposlitveni razgovor, se moramo nanj temeljito pripraviti. Da bi prišli na razgovor popolnoma pripravljeni, moramo poznati najpomembnejše informacije o organizaciji, v kateri se nameravamo zaposliti, in o delovnem mestu, za katero se prijavljamo, imeti ustrezno napisan življenjepis ter vnaprej pripravljene odgovore na vprašanja, ki bi nam jih vodja ali vodje razgovora lahko zastavili.
Zbiranje informacij o organizaciji in delovnem mestu
Če si želimo zaposlitve v neki organizaciji, bi bilo priporočljivo, da se malo »igramo detektiva«, še preden sploh pošljemo prijavo za to delovno mesto. To pomeni, da bi morali zbrati določene podatke o organizaciji in njenih zaposlenih ter o želenem delovnem mestu. Nekatere najpomembnejše informacije, ki bi jih morali izvedeti o organizaciji, se nanašajo na njeno zgodovino, poslanstvo in vizijo, izdelke ali storitve, ki jih ponuja, njeno strukturo in število zaposlenih ter glavne konkurente na trgu. Kar zadeva samo delovno mesto, bi bilo dobro izvedeti, katere veščine in sposobnosti so potrebne za njegovo uspešno opravljanje, katere naloge obsega, v kakšnih pogojih se opravlja (pisarniško ali terensko delo) in vse druge informacije, ki se nam zdijo pomembne.
Temeljito raziskovanje organizacije in delovnega mesta, na katero se nameravamo prijaviti, je pomembno iz več razlogov. Prvič, na ta način lahko sklepamo, kakšen naj bi bil idealen kandidat za želeno delovno mesto, in temu ustrezno prilagodimo svoj življenjepis ter nastop na samem razgovoru. Drugič, Breakwell (2007) navaja, da bo potencialni delodajalec zadovoljen z našim navdušenjem in zanimanjem, ki ju kažemo za njegovo organizacijo, kar nam bo pomagalo narediti boljši vtis v pogovoru z njim. Predhodno informiranje nam bo pomagalo tudi, da si vnaprej zamislimo ustrezne odgovore na vprašanja, ki bi nam jih vodje razgovora lahko zastavili. Skratka, raziskovanje organizacije in delovnega mesta, na katero se prijavljamo, nas bo izpostavilo v množici drugih kandidatov. Nekateri načini, kako lahko zberemo informacije, so:
Internet (uradna spletna stran, Google)
Časopisni članki
Zaposlitveni sejem
Sedanji in nekdanji zaposleni

Pisanje kakovostnega življenjepisa
Ko enkrat razumemo, kakšnega idealnega kandidata si potencialni delodajalec želi za delovno mesto, na katero se prijavljamo, je čas, da svoj življenjepis prilagodimo tej podobi. Dobro napisan življenjepis je pomemben zato, ker je od njega odvisno, ali bomo prestali začetno selekcijo in bili povabljeni v nadaljnje faze izbirnega postopka, torej na testiranje naših sposobnosti in osebnostnih lastnosti ter na zaposlitveni razgovor. Vendar ima še eno pomembno vlogo: naš življenjepis je prva stopnica pri gradnji želenega vtisa pri vodji razgovora. Z drugimi besedami, o nas govori, še preden smo sploh imeli priložnost v živo povedati kaj o sebi.
Da bi napisali kakovosten življenjepis, bi se morali držati nekaterih pravil. Glavno, kar si moramo zapomniti, je, da ni dovolj imeti en sam življenjepis. Ker delovna mesta, na katera se prijavljamo, niso enaka in se delodajalci med seboj razlikujejo po vrednotah in lastnostih, ki jih iščejo pri idealnem kandidatu, je treba za vsako delovno mesto, na katero se prijavljamo, prilagoditi vsebino svojega življenjepisa. Poleg tega ima dober življenjepis še naslednje značilnosti:
Je primerne dolžine (med eno in dvema stranema)
Upošteva pravopis in je pregleden (napisan v alinejah, z ustreznim razmikom med vrsticami)
Poudarja informacije, ki nas ločijo od drugih kandidatov (npr. če smo imeli zelo visoko povprečje ocen na fakulteti ali če smo prejeli kakšno nagrado, je to treba poudariti)
Vsako navedeno močno stran podkrepimo s primeri (na primer, če smo napisali, da smo naklonjeni timskemu delu, je treba navesti, da smo uspešno sodelovali pri kakšnem projektu s kolegi)
Priporočljivo je navesti konkretne naloge, ki smo jih opravljali v okviru posameznih dejavnosti, da si vodja razgovora ustvari čim jasnejšo sliko o naših sposobnostih (recimo, namesto »delal sem na spletnih straneh« bi bilo bolje napisati »izdeloval in vzdrževal sem spletne strani, ugotavljal potrebe strank, da bi izboljšal videz strani, sestajal sem se s člani svojega oddelka, da bi delal na novih rešitvah)
Izogibati se je treba navajanju nepomembnih podrobnosti

Uspešna priprava na vprašanja na zaposlitvenem razgovoru
Tretji pomemben del priprave na razgovor je soočenje z vsemi možnimi vprašanji, ki bi nam jih vodja razgovora lahko zastavil, in vnaprejšnje oblikovanje ustreznih odgovorov. Takšna priprava je koristna, ker nam daje občutek varnosti in zmanjšuje raven tesnobe, ki bi jo sicer doživeli pred razgovorom, ter povečuje verjetnost, da bomo naredili vtis samozavestne, sposobne in inteligentne osebe. Čeprav se vprašanja, ki se zastavljajo, nekoliko razlikujejo od vodje do vodje in od organizacije do organizacije, se nekatera med njimi vendarle pogosto ponavljajo na različnih zaposlitvenih razgovorih. Nekatera od pogostih in »težjih« vprašanj, ki jih lahko pričakujemo, so na primer:

Povejte mi kaj o sebi?
Katere so vaše največje prednosti in slabosti?
Zakaj bi morali zaposliti prav Vas?
Kje se vidite čez 5 let?
Zakaj ste zapustili prejšnjo službo?
Ste timski »igralec«?
Kolikšno plačo pričakujete od te službe?
Vam je pomembnejši dober zaslužek ali dobri odnosi s sodelavci v službi?

Čeprav bi si moral vsak sam zamisliti lastne odgovore na takšna in podobna vprašanja, vseeno obstajajo nekatera pravila, ki bi se jih morali držati. Naši odgovori morajo biti jedrnati, jasni, natančni in povezani z delom, brez razkrivanja podrobnosti iz zasebnega življenja. Prav tako moramo paziti, da naredimo vtis sposobne in pridne osebe. To pomeni, da bi morali govoriti o svojih dosežkih, veščinah in sposobnostih ter jih sproti podkrepiti s primeri, da bodo naši odgovori delovali verodostojno. Vendar moramo paziti, da ne pretiravamo s samohvalo, da vodja razgovora ne bi dobil vtisa, da smo domišljavi.
Pri vprašanjih, pri katerih se od nas zahteva, da opišemo sami sebe, je dovolj, da omenimo svojo izobrazbo, prejšnje delovne izkušnje (če jih imamo) in kvalifikacije, zaradi katerih smo dober kandidat za želeno delovno mesto, ne da bi se spuščali v nepomembne podrobnosti.
»Trik« vprašanja, kot so tista, pri katerih se od nas zahteva, da opišemo svoje slabosti ali da izberemo med dvema ponujenima možnostma (npr. denar ali dobri odnosi s sodelavci), je treba razumeti kot poskus delodajalca, da preveri, kako hitro razmišljamo pod pritiskom in ali smo nagnjeni k skrajnim stališčem ali pa smo sposobni najti kakšno »srednjo« rešitev. Skratka, na takšna vprašanja je treba odgovarjati premeteno: če že navajamo svoje slabosti, moramo paziti, da te v resnici niso pomembne za delo, ki bi ga opravljali, pametno pa je tudi omeniti, da aktivno delamo na tem, da jih zmanjšamo. Pri izbiri med dvema možnostma je treba navesti, da nam je pomembno oboje, in ponuditi prepričljiv razlog za svoje stališče.
Pri vprašanjih, povezanih z morebitno plačo, je priporočljivo predhodno preveriti, kolikšna je povprečna plača za delovno mesto, za katero kandidiramo, da ne bi delovali preveč skromni ali pohlepni.
Na nekatera vprašanja, kot so »ste timski igralec«, »ste pripravljeni delati nadure«, »ste pripravljeni prevzeti pobudo«, je treba vedno odgovoriti pritrdilno, saj so to pravzaprav osnovne zahteve, ki se postavljajo pred zaposlene pri večini del in za katere se predpostavlja, da smo jih pripravljeni izpolniti.
Ko se srečamo z vprašanji o razlogu, zakaj smo zapustili prejšnjo službo, o odnosih s prejšnjim šefom in sodelavci ter o tem, kaj pričakujemo od nove službe, si je najpomembneje zapomniti, da nikakor ne smemo pustiti vtisa, da bežimo s prejšnjega delovnega mesta. Natančneje, kakršnikoli negativni komentarji o prejšnji službi lahko o nas ustvarijo vtis obupane osebe, ki si v resnici želi kakršnokoli službo, samo da se znebi prejšnje. Drugič, vodja razgovora lahko o nas dobi vtis, da smo oseba, ki povzroča težave in je neprofesionalna, ker govori o ljudeh za njihovim hrbtom. Tudi če s prejšnjo službo in sodelavci nismo bili zadovoljni, je bolje zamolčati slabe komentarje in raje odgovoriti, da si želimo nove službe zaradi potrebe po nadaljnjem razvoju, izpopolnjevanju in izzivih.
Kako biti najboljši med najboljšimi na razgovoru?
Ko končno pridemo na zaposlitveni razgovor, je glavno, kar bi morali narediti, to, da nadaljujemo z gradnjo pozitivnega vtisa, ki smo jo začeli v svojem življenjepisu. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da moramo z njegovim ustvarjanjem začeti takoj, ko se srečamo z vodjo razgovora: velja, da si ljudje prve vtise o nas oblikujejo že po nekaj sekundah, nekateri raziskovalci (npr. Willis in Todorov, 2006) pa so pokazali, da se to v resnici lahko zgodi tudi v delčku sekunde.
Eden najboljših načinov, kako narediti vtis na vodjo razgovora in/ali potencialnega delodajalca, je, da izkoristimo njihove pristranskosti pri izbiri kandidatov. Z drugimi besedami, obstajajo določene lastnosti, ki so pri potencialnih zaposlenih univerzalno cenjene in ki jim bodo vodje razgovorov dali prednost, čeprav ni nujno, da so povezane s posameznikovo sposobnostjo opravljanja dela.
Tako na primer Breakwell (2007) navaja, da vodje razgovorov visoko vrednotijo kandidate, ki so odgovorni, natančni, samozavestni, odločni in komunikativni. Poleg teh lastnosti je večini oseb, ki nas intervjuvajo, običajno všeč, kadar smo jim v čem podobni. Recimo, Deprez-Sims in Morris (2010) sta v svoji raziskavi pokazala, da se pozitivneje ocenjujejo tisti kandidati, ki imajo podoben naglas kot vodje razgovora. Seveda je treba upoštevati, da tudi videz ni zanemarljiv: izkazalo se je, da vodje razgovorov določen pomen pripisujejo tudi telesni privlačnosti in obleki kandidata. Da bi uspešno izkoristili vse navedene pristranskosti, je priporočljivo:

Priti kakšnih 10 minut prej na zaposlitveni razgovor in imeti urejeno pripravljene dokumente (življenjepis, priporočilna pisma, mapo z dosedanjimi deli itd.). Na ta način bomo že na začetku delovali kot organizirana, vestna in odgovorna oseba
Pogovor začeti s čvrstim (a ne premočnim) stiskom roke z vodjo razgovora, ob nasmehu in očesnem stiku, ki ga ohranjamo večino časa med pogovorom. S takšnim nastopom bomo naredili vtis komunikativne, vedre in iskrene osebe.
Paziti na besedno komunikacijo: na vprašanja si je treba prizadevati odgovarjati razločno, natančno in jedrnato, uporabljati knjižni jezik ter se izogibati mašilom, žargonu in momljanju
Paziti na svojo govorico telesa: priporočljivo je, da sedimo vzravnano, gledamo sogovornika v oči, se nasmehnemo, kadar je to primerno, in zadržimo živčne kretnje, kot je trkljanje z rokami in nogami. Z uspešnim uravnavanjem nebesedne komunikacije bomo delovali kot samozavestna oseba.
Če vodje razgovora poznamo, bi lahko poudarili podobnosti, ki si jih delimo z njimi (npr. podobna stališča, hobiji, poreklo itd.), saj bo to povečalo verjetnost, da jim bomo všeč.
Če smo povezani s kakšnimi pomembnimi ljudmi in vemo, da je tak podatek pomemben za vodje razgovora, lahko omenimo svoje povezave z njimi
Paziti na svoj videz: na razgovor je treba priti urejen, skrbeti za osebno higieno, izbrati obleko v skladu s pravili oblačenja organizacije, v kateri smo se prijavili za delovno mesto, če pa nam ta pravila niso znana, se je bolje zmotiti v smeri preveč formalnega oblačenja, kot izbrati preveč ležerna oblačila.
Za tiste, ki želijo vedeti več:
Breakwell, G. M. (2007). Vještine vođenja intervjua. Naklada Slap: Zagreb

Deprez-Sims, A.-S. in Morris, S. B. (2010). Accents in the workplace: Their effects during a job interview. International Journal of Psychology, 45, 417-426.

Willis, J. in Todorov, A. (2006). First Impressions: Making Up Your Mind After a 100-Ms Exposure to a Face. Psychological Science, 17, 592-598.

http://www.moj-posao.net/Savjeti/Intervju/