Kaj je stres?

Kaj je stres?
Obstaja veliko definicij stresa, na splošno pa lahko rečemo, da gre za vzorec čustvenih in telesnih odzivov, ki jih spremlja subjektiven občutek preobremenjenosti in ki nastanejo kot odziv na določene dogodke. Takšni dogodki se imenujejo stresorji in imajo nekaj značilnosti. Prvič, po svoji naravi so običajno ekstremni, torej takšne intenzivnosti, da imamo občutek, kot da ne moremo več zdržati. Poleg tega izzovejo deljene občutke, v smislu, da nekaj hkrati želimo in ne želimo (na primer, lahko želimo opraviti kak predmet, a se za njega ne želimo učiti). In nazadnje, pomembno je poudariti, da so stresorji dogodki, ki jih ne moremo nadzorovati ali mislimo, da jih ne moremo.
Odzive na stres lahko opišemo v okviru splošnega adaptacijskega sindroma (GAS, iz angl. general adaptation syndrome), ki ga je prvi opisal pionir raziskovanja stresa Hans Selye (1976). Po GAS-u se odzivi na stresor pojavijo v treh stadijih. V prvem stadiju se kot odgovor na stresor pojavi alarmna reakcija. Ta reakcija je povezana z našim simpatičnim sistemom, ki z izločanjem različnih hormonov pripravi telo na odziv tipa „bori se ali beži“. Če stresor nikakor ne preneha, vstopimo v stadij odpora, v katerem se stresu uspemo upirati, vendar pri tem porabljamo zelo velike telesne vire in energijo. Zadnji stadij je faza izčrpanosti, do katere pride, če stres traja dlje časa in če telo porabi svojo energijo in vire. Po Becku (2003) to fazo zaznamuje pojav različnih splošnih telesnih simptomov, kot so povečanje nadledvične žleze, zmanjšanje ščitnice in limfnih žlez, pa tudi specifičnih težav, kot so motnje v delovanju črevesja, pogosti prehladi in druge okužbe.
Viri stresa
Obstajajo trije glavni viri stresa, in sicer travmatski dogodki, nedavne življenjske spremembe in vsakodnevne nevšečnosti. Travmatski stresorji so dogodki, kot so ugrabitve, posilstva, vojno trpljenje, naravne katastrofe itd. Zaradi takšnih stresorjev se oseba lahko počuti potrto, prestrašeno, ima nočne more in vsiljive podobe ter lahko dogodek v mislih znova podoživlja še mesece po tem, ko je že minil. V tem primeru govorimo o posttravmatski stresni motnji.
Nedavne življenjske spremembe so univerzalni dogodki, ki lahko izzovejo stres pri večini ljudi in ki od nas zahtevajo velike prilagoditve v življenju. Ti stresorji so še posebej izraziti v obdobju študija, saj so študenti praviloma mladi ljudje, ki morajo oblikovati svojo zasebno, pa tudi poklicno identiteto. Nekateri pomembnejši viri stresa pri študentih, ki jih Holmes in Rahe (1967; po Larsen in Buss, 2008) navajata v svoji lestvici študentskega stresa, so smrt družinskega člana, ločitev staršev, padec na pomembnem izpitu, vpis ali menjava fakultete, nov fant ali dekle, nižje ocene od pričakovanih, resen prepir s predavateljem itd. Zanimivo je omeniti, da se je povezanost med stresnimi življenjskimi dogodki in znižano odpornostjo imunskega sistema pogosto dokazovala v različnih raziskavah (npr. Cohen in sod., 1995).
Vsakodnevne skrbi so majhni dogodki, ki so lahko kronični in ponavljajoči se ter prav zato lahko povzročijo telesne in psihološke simptome tako kot veliki življenjski dogodki. To so na primer vsakodnevno prebijanje skozi gnečo v mestu, obremenjenost s telesnim videzom, komunikacija z neprijetnim profesorjem, preveč obveznosti in drugo.
Ali se vsi na stres odzivamo enako?
Kratek odgovor je: vsekakor ne. Dve osebi lahko doživita enak dogodek, a ena izkusi izjemno visoko raven stresa, druga pa ga sprejme kot dogodek, ki je morda naporen in frustrirajoč, a ji lahko dolgoročno prinese izkušnjo, znanje ali kak drug pozitiven izid. Stres povzroči naša subjektivna percepcija nekega dogodka, ne pa dejstvo, da je ta sam po sebi stresen ali ne. Lazarus (1984; po Larsen in Buss, 2008) navaja, da je pojav stresa pri neki osebi odvisen od dveh ocen dogodka. Primarna se nanaša na to, ali oseba dogodek ocenjuje kot pomemben za svoje cilje, sekundarna ocena pa je sklep o tem, ali oseba premore zmogljivosti za spoprijemanje z zahtevami stresnega dogodka. Če sklenemo, da je nek dogodek pomemben za naše osebne cilje (kot je ustni izpit, da bi opravili kak predmet), a nimamo zmogljivosti za uspešno soočanje z njim (na primer mislimo, da nismo sposobni razumeti in se naučiti snovi), bomo doživeli stres.
Subjektivna ocena stresa je odvisna tudi od naših strategij spoprijemanja s težavami oziroma od tega, kateremu viru pripisujemo svoje uspehe in neuspehe. Razlaganje vzrokov določenih izidov se imenuje atribucijski stil. Po Abramsonu, Seligmanu in Teasdaleu (1978; po Beck, 2003) je, kadar vzroke svojih neuspehov pripisujemo sebi, torej notranjim virom („Jaz sem kriv/a“), ki so poleg tega trajni in stabilni („Nisem dovolj inteligenten/na“) ter globalni („Spet sem padel/la na izpitu, kot vedno“), verjetneje, da bomo doživeli občutek nemoči in depresije, kar spodbuja doživljanje stresa.
Kakšne osebe so odpornejše na stres?
Poleg stilov spoprijemanja je izrazitost odziva na stres odvisna tudi od nekaterih osebnostnih lastnosti. Tako bodo na primer t. i. čvrste osebnosti, torej tiste, ki so predane svojim ciljem, ki na težave gledajo kot na izzive in ki imajo občutek nadzora nad svojim življenjem, odpornejše na doživljanje stresa, enako pa velja tudi za ekstravertirane in optimistične osebe. Po drugi strani Friedman in Rosenman (1974) pravita, da so osebe z vedenjem tipa A, torej tiste, ki se jim nenehno mudi, so jezne, sovražno razpoložene do drugih ljudi in pretirano usmerjene k dosežkom, bolj nagnjene k stresu in določenim spremljajočim fiziološkim odzivom.
Namesto zaključka: druga stran kovanca
Upoštevati je treba, da stres ni vedno negativen. Prvič, stres lahko povzročijo dogodki, ki so v resnici po svoji naravi pozitivni, kot so poroka, selitev v novo, večje stanovanje ali pridobitev zaposlitve. Tisto, kar povzroča stres, je pravzaprav sprememba, na katero se moramo navaditi.
Drugič, stres ima lahko tudi pozitivne posledice. Uspešno spoprijemanje s stresom nam pomaga, da ga tudi v prihodnosti lažje obvladamo, saj nas stresne izkušnje krepijo. Poleg tega občutek stresa mobilizira naše telesne in psihološke vire ter energijo, zato nam zmeren stres lahko dejansko koristi pri uspešnejšem obvladovanju vsakodnevnih dogodkov. To je lahko še posebej koristno v situacijah opravljanja izpitov, pisanja seminarskih nalog in ob podobnih priložnostih.
Kako se boriti proti stresu?
Zagotovite si ustrezno socialno mrežo. Če se obkrožite z družino, prijatelji in drugimi dragimi osebami, boste verjetno naleteli na podporo pri svojih težavah, morda pa dobite tudi priložnost, da vi pomagate drugim
Zaupajte se komu. Če se vam v katerem koli trenutku vaše težave začnejo zdeti neznosne ali samo potrebujete nekoga, ki vas bo poslušal, ne držite vsega v sebi. Poiščite osebo, ki ji zaupate, naj bo to kdo iz družine, prijatelj ali strokovna oseba, in ji zaupajte svoje težave.
Ohranjajte telesno formo. Ne glede na to, ali se ukvarjate s kakim športom ali vsak dan hodite na sprehode, ima lahko gibanje ugoden učinek na vaše psihofizično zdravje
Uvedite zdrave prehranjevalne navade. Ker stres predstavlja obremenitev za organizem, ga okrepite z zadostnim vnosom hranilnih snovi in tekočine. Jejte dovolj in zmerno ter ne izpuščajte zajtrka.
Upravljajte stres. Prizadevajte si ohranjati ravnovesje med fakultetnimi obveznostmi in zasebnim življenjem. Pomembno je učiti se in dosegati dober uspeh na fakulteti, priporočljivo pa je, da najdete dovolj časa tudi za različne hobije, druženje in vse drugo, kar vas veseli in ni povezano s fakulteto.
Ne jemljite življenja preresno … a tudi ne premalo resno. Prizadevajte si k vsemu pristopati z zdravo mero humorja. Tudi če padete na kakem izpitu, to ni tragedija. Pošalite se na svoj račun in pojdite naprej. Vsekakor pa pazite, da iz tega potegnete lekcijo in da v podobno situacijo naslednjič vstopite bolje pripravljeni.
Izdelajte razpored svojih obveznosti. Poskusite na začetku vsakega tedna predvideti, katere obveznosti bi lahko imeli, in jih nato, če lahko, razporedite po dnevih tako, da vam noben dan ne bo prenatrpan in da boste imeli dovolj časa za njihovo opravljanje
Zapomnite si, da je zdravje na prvem mestu. Če opazite, da dolgotrajen stres začenja škoditi vašemu zdravju, razmislite, kaj je vir stresa in ali ga lahko kako odstranite ali ublažite. Če vam je na primer ohranjanje dosedanjega uspeha na fakulteti postalo pretežko, ni nobena sramota, če znižate merila.

Literatura:
Beck, R. C. (2003). Motivacija: teorija i načela. Jastrebarsko: Naklada Slap.
Cohen, S., Doyle, W. J., Skonei, D. P., Fireman, P., Gwaltney, J.M., Newsom, J.T. (1995). State and trait negative affect as predictors of objective and subjective symptoms of respiratory viral infections. Journal of Personality and Social Psychology, 68, 59-169.
Friedman, M., Rosenmann, R. H. (1974). Type A behaviour and your heart. New York: The Modern Library.
Larsen, R. J., Buss. D. M. (2008). Psihologija ličnosti. Jastrebarsko: Naklada Slap.
Selye, H. (1976). The stress of life. New York: McGraw-Hill.