Ali se splača študirati

Obdobje študija je verjetno eno najlepših, a tudi najbolj stresnih obdobij v življenju mladega človeka. To je čas, ko definiramo smer, v kateri bo potekalo naše poklicno življenje, ko se ločujemo od staršev in postajamo vse bolj samostojni ter ko pridemo v povsem novo okolje, v katerem nas čaka svojevrsten „kulturni šok“: srečanje s številnimi nenavadnimi idejami in vrednotami, zapletenimi nalogami in različnimi osebami.
Čeprav je včasih lahko zelo stresno in naporno in se nam zdi, da bi najraje obupali, različne raziskave dosledno kažejo, da ima izkušnja študija številne pozitivne učinke na naš intelektualni, družbeni in čustveni razvoj.
Psihološke koristi študija
Razvoj mišljenja
Mladi odrasli gredo skozi številne psihološke spremembe v načinu, kako gledajo na svet in razmišljajo o njem, te spremembe pa potekajo še hitreje pod vplivom različnih izkušenj, ki jih doživljamo na fakulteti. Tako psiholog Perry (1981) meni, da izkušnja študija spodbuja in pospešuje prehod s preprostejših oblik mišljenja pri mlajših študentih na naprednejše oblike pri starejših. Natančneje, študenti nižjih letnikov kažejo značilnosti dualističnega mišljenja: razmišljajo v kategorijah dobro-slabo in pravilno-nepravilno, tisto, kar jim nekdo pove, vzamejo za samoumevno, če verjamejo, da je ta oseba avtoriteta za neko vprašanje, in so prepričani, da obstaja ena pravilna rešitev ali absolutna resnica. Za razliko od njih se študenti višjih letnikov obračajo k relativističnemu mišljenju, torej uvidijo, da so življenjske situacije običajno precej zapletene in da pogosto obstaja več različnih resnic in poti do neke rešitve. Poleg tega imajo starejši študenti bolj razvito sposobnost zavzemanja različnih perspektiv, zaradi česar je njihovo mišljenje bolj prožno in realistično: namesto da bi informacije samodejno šteli za točne, če prihajajo od neke avtoritete (npr. profesorja), pogosto preverjajo njihovo točnost in jih primerjajo s svojim obstoječim znanjem in vrednotami.
Pike in Kuh (2005) sta v svoji raziskavi pokazala, da mišljenje starejših študentov poleg že navedenih sprememb odlikujejo tudi večja uporaba logike in analitičnih sposobnosti, spretnejše povezovanje različnih idej v smiselno celoto, večja stopnja samostojnosti in večja prilagodljivost spremembam.
Izkušnja študija vpliva tudi na razmišljanje o moralnih vprašanjih. Številne raziskave so pokazale, da študenti med svojim visokošolskim izobraževanjem doživijo velike premike v moralnem presojanju. King in Mayhew (2002) sta pokazala, da ta napredek ni le rezultat sprememb, ki se naravno dogajajo s starostjo in našim zorenjem, temveč da je rezultat določenih izkušenj, ki jih doživljamo na fakulteti. Na primer, interakcija z vrsto kolegov in profesorjev, ki imajo različne vrednote in poglede na svet, nas naredi bolj odprte in strpne do različnosti, kar neposredno vpliva na razvoj naše sposobnosti moralnega presojanja. Drugič, določeni konteksti so posebej ugodni za spodbujanje moralnega presojanja, to pa se predvsem nanaša na predmete, pri katerih se študente spodbuja k analizi različnih moralnih dilem. Poleg stika z vrstniki in profesorji ter analize različnih družbenih vprašanj obstajajo tudi posredni vplivi na naš moralni razvoj. Eden od njih so vrednote, ki jih zagovarja institucija, na kateri študiramo: fakultete pri svojih zaposlenih in študentih običajno podpirajo strpnost, osebno integriteto in odgovornost, kar se odraža v našem napredku v moralnem presojanju.
Izboljšanje družbenih in komunikacijskih veščin
Čeprav je intelektualni razvoj verjetno prva stvar, ki ljudem pade na pamet, ko razmišljajo o koristih študija, je dejstvo, da izkušnje, ki jih doživljamo na fakulteti, izboljšujejo tudi naše socialne veščine in bogatijo družabno življenje.
Kot je bilo že omenjeno, med študijem pridemo v stik z velikim številom vrstnikov, različne oblike sodelovanja, kot so skupinske razprave ter skupna izdelava seminarjev, vaj in projektov, pa povečujejo verjetnost, da bomo z nekaterimi od njih postali dobri prijatelji. Z drugimi besedami, izkušnje na študiju ljudi „silijo“, da razširijo svoj krog prijateljev in poznanstev. Poleg priložnosti za druženje, povezanih z učnimi aktivnostmi, nam študij omogoča tudi druge kontekste za spoznavanje novih oseb in zbliževanje z njimi: lahko se pridružimo delu različnih organizacij in študentskih klubov, se prijavimo na kakšno tekmovanje, sodelujemo na strokovnih srečanjih ali na različnih srečanjih študentov, namenjenih medsebojnemu spoznavanju (npr. „brucovanje“ ali zabave dobrodošlice), itd.
Zaradi vrste akademskih in družbenih izkušenj, ki nam jih ponuja, študij izboljšuje tudi naše komunikacijske veščine. Pike in Kuh (2005) navajata, da med študijem razvijamo natančnost v veščinah pisnega sporazumevanja in da se učimo učinkovito prenašati informacije ter predstavljati svoje ideje drugim ljudem. Razvijajo se tudi naše veščine sodelovanja z drugimi ljudmi, saj nas študij uči, kako učinkovito sodelovati z osebami, ki so v čem drugačne od nas, in kako uspešno delovati kot člani določene ekipe, kar so vse veščine, ki nam bodo nekega dne koristile pri prihodnjem delu.
Čustveni razvoj
Med študijem obvladujemo raznovrstne naloge, ki nam jih postavlja študentsko življenje: najprej moramo določiti, kateri študij sploh želimo vpisati, nekateri med nami se morajo prilagoditi na samostojno življenje v kraju študija, daleč od varnosti starševskega doma, uspešno moramo obvladovati intelektualne izzive, ki nam jih postavlja študij, in ob tem še ohranjati razvito družabno življenje. Čeprav je uspešno izpolnjevanje vseh navedenih nalog včasih zapleteno, nam še kako koristi. Berk (2008) namreč navaja, da izkušnja študija krepi naše samospoštovanje in utrjuje občutek identitete. Konkretno, študij povečuje mero, v kateri smo zadovoljni s tem, koliko smo sprejeti v družbi, razvija zaupanje v lastne sposobnosti vodenja drugih ljudi in utrjuje naše prepričanje, da dobro razumemo sebe in druge ljudi.
Kako pride do pozitivnih vplivov študija na naš psihološki razvoj?
Psihologi se večinoma strinjajo, da so pozitivne spremembe, ki jih izkušnja študija ustvarja v nas, posledica več dejavnikov. Predvsem velja, da bi morali biti študenti, če želijo kar najbolj povečati psihološko korist, ki izhaja iz študija, vključeni v različne akademske (interakcija s profesorji, uporaba storitev, ki jih ponuja knjižnica, ter sodelovanje pri aktivnem in sodelovalnem učenju) in neakademske aktivnosti (druženje z vrstniki, razpravljanje o različnih temah z njimi in delo na izboljševanju lastnih sposobnosti). Vendar ni dovolj biti samo vključen, temveč bi morali različne aktivnosti, v katerih sodelujemo na fakulteti, skušati povezati v smiselno celoto. Na primer, kar zadeva akademske izkušnje, je priporočljivo, da med seboj povezujemo ideje iz več različnih predmetov in da tisto, kar smo se naučili na fakulteti, uporabljamo na drugih področjih življenja. Poleg tega lahko takšne izkušnje povežemo z neakademskimi aktivnostmi tako, da s kolegi razpravljamo o idejah in temah, povezanih z našimi predmeti, kar nam bo dolgoročno pomagalo, da bomo snov bolje razumeli in si jo bolje zapomnili.
Poleg vključenosti v fakultetne aktivnosti in njihovega medsebojnega povezovanja je stopnja, v kateri bo študij vplival na naš razvoj, odvisna tudi od tega, kako doživljamo svoje okolje na fakulteti, torej koliko smo zadovoljni z odnosi z drugimi ljudmi in kakovostjo svojega študija. Če svoje kolege, profesorje in drugo osebje fakultete doživljamo kot ljudi, ki so nam pripravljeni nuditi podporo in spodbudo med študijem, bo imel študij verjetno še izrazitejše pozitivne učinke na nas. Prav tako doživljanje naše fakultete kot ustanove, ki neguje in razvija odličnost ter intelektualne, ustvarjalne in analitične vrednote, prispeva k večjim koristim od študija.
Ali profesorji vplivajo na naš interes in učenje na fakulteti?
Glede na to, da je, kot je bilo že omenjeno, vključenost v razne aktivnosti na fakulteti eden glavnih dejavnikov, ki določajo, koliko koristi bomo imeli od svojega študija, so se nekateri psihologi vprašali, kako vedenje in stališča profesorjev vplivajo na to, v kolikšni meri bodo njihovi študenti aktivno sodelovali pri nalogah, povezanih s poukom.
Odgovor na to vprašanje sta v svoji raziskavi dala Umbach in Wawrzynski (2005): pokazala sta, da študenti vlagajo več truda v naloge, povezane s poukom, pri tistih profesorjih, ki pri pouku uporabljajo metode aktivnega in sodelovalnega učenja, spodbujajo poglobljeno razmišljanje o temah, ki se obravnavajo pri predmetih, vključujejo študente v vrsto raznovrstnih izkušenj, pogosto stopajo v interakcije z njimi in jih spodbujajo, da dajo vse od sebe. Poleg večje vključenosti v pouk je treba omeniti, da se je tudi pokazalo, da takšni profesorji pri svojih študentih spodbujajo tudi osebni razvoj in razvoj učnih veščin.
Kako kar najbolj povečati korist, ki jo imamo od študija?
Vedno si prizadevajte povezovati vse novo, kar se učite, s tistim, kar že znate. Na primer, novo vsebino lahko povežete s starimi informacijami iz istega ali različnih predmetov. Znanje s študija lahko povežete tudi s prakso tako, da ga uporabite pri delu na različnih projektih. Tako si boste olajšali usvajanje in pomnjenje nove snovi, hkrati pa iz tega, kar se učite, ustvarili smiselno celoto.
„Izkoristite“ ustrežljive profesorje: ne sramujte se postavljati vprašanj in prositi za pojasnilo, če vam kaj ni jasno. Prav tako naj vam spodbuda, ki vam jo dajejo profesorji, služi kot motivacija, da pri njihovih predmetih daste vse od sebe.
Bodite odprti za razne možnosti razvoja lastnih sposobnosti, ki vam jih ponuja študij. Sodelujte na študentskih tekmovanjih in projektih, vključite se v organizacijo strokovnih srečanj, pozanimajte se, kje bi lahko opravili študentsko prakso, izkoristite priložnost za delo prek študentske pogodbe, prijavite se na kakšno študentsko izmenjavo, kot je Erasmus, itd.
Vključite se v kakšno študentsko organizacijo ali klub. Poleg tega, da so raziskave pokazale, da sodelovanje v raznih študentskih skupinah pozitivno vpliva na intelektualni razvoj, boste zaradi povečanega stika s kolegi z lastne in drugih fakultet obogatili tudi svoje družabno življenje.
Razmislite o tem, kako lahko pomagate mlajšim kolegom. Zelo pogosto mlajše kolege mučijo iste težave, ki so obremenjevale tudi vas. Zato bi bilo dobro, da se vključite v kakšno obliko nudenja pomoči: občasno si lahko vzamete čas in jim pomagate pri nekaterih delih snovi, ki jih ne razumejo, jim daste smernice, kje lahko najdejo ustrezno literaturo za študij, in podobno. S takšnim angažmajem boste pridobili nove prijatelje, pa tudi okrepili svoj občutek samospoštovanja, saj boste ustvarili podobo o sebi kot o dobri osebi.
Za tiste, ki želijo vedeti več:
Berk, L. E. (2008). Psihologija cjeloživotnog razvoja. Jastrebarsko: Naklada Slap.
King, P. M. i Mayhew, M. J. (2002). Moral Judgement Development in Higher Education: insights from the Defining Issues Test. Journal of Moral Education, 31, 247-270.
Pike, G. R. i Kuh, G. D. (2005). First and Second-Generation College Students: A Comparison of Their Engagement and Intellectual Development. The Journal of Higher Education, 76, 276-300.
Umbach, P. D. i Wawrzynski, M. R. (2005). Faculty do Matter: The Role of College Faculty in Student Learning and Engagement. Research in Higher Education, 46, 153-184.